SPLOŠNI CILJI PREDMETA
Učenci pri učenju tujega jezika v prvem razredu razvijajo spoznavne, medkulturne in metakognitivne spretnosti/zmožnosti ter ključne kompetence za vseživljenjsko učenje.
Splošni cilji učenja tujega jezika v 1. razredu so:
• senzibilizacija za jezike;
• spoznavanje kulturne različnosti in stikov med kulturami;
• razvijanje učenčevih sprejemniških, tvorbnih in interaktivnih spretnosti/zmožnosti.
Vir: Učni načrt za tuji jezik v 1. razredu – Neobvezni izbirni predmet, 2013
OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE
V prvem obdobju se tuji jezik tesno povezuje s cilji, vsebinami in dejavnostmi učencev pri drugih predmetih.
Učenci spoznavajo, da je jezik, ni le sporočanjsko sredstvo, temveč je tudi sredstvo mišljenja in jezikovnega zavedanja, opazovanja jezikovne in kulturne različnosti. Pri tem razvijajo naslednje jezikovne cilje:
Poslušanje in slušno razumevanje
Učenci:
• razvijajo zvočno občutljivost jezika in prepoznavajo ter preizkušajo značilnosti jezika (ritem, intonacija, izgovarjava);
• razvijajo strategije poslušanja in slušnega razumevanja (pozorno poslušanje, razumevanje navodil, jezik razreda, razumevanje glavnih idej itn.);
• razumejo in se odzivajo na pogosto rabljeno besedišče v skladu s predlaganimi vsebinami;
• razumejo temeljne sporazumevalne funkcije (pozdravi, zahvala, opravičilo ipd.) in se odzivajo nanje;
• spoznavajo izvirna besedila v tujem jeziku, kot so pesmi, izštevanke, pravljice, opisi dogajanj, navodila in podobno, ter tako razvijajo medkulturne in večjezikovne spretnosti/zmožnosti;
• se odzivajo nebesedno (mimika, geste, igre vlog ipd.) in besedno (krajši besedni odzivi).
Govorjenje
Učenci:
• preizkušajo spretnosti/zmožnosti izgovarjave, intonacije in ritma tujega jezika;
• razvijajo osnovne spretnosti/zmožnosti govornega sporazumevanja in sporočanja (ritmizirajo, pojejo primerna izvirna besedila v tujem jeziku, poimenujejo predmete in opisujejo dogajanje na slikah itn.) v skladu z obravnavanimi vsebinskimi področji;
• uporabljajo osnovne vzorce socialne interakcije (nebesedno podporo v govoru, npr. mimika, geste), jezikovne označevalce družbenih razmerij, npr. pozdrave, naslavljanja in nekatere vljudnostne dogovore (npr. zahvala, opravičilo);
• ozaveščajo osnovne medkulturne značilnosti pri govorjenju v tujem jeziku;
• se besedno odzovejo na slišano oz. videno; se preizkušajo v spontanem sporazumevanju.
Vir: Učni načrt za tuji jezik v 1. razredu – Neobvezni izbirni predmet, 2013