SPLOŠNI CILJI PREDMETA
Pouk tujega jezika v prvem obdobju narekujejo naslednji splošni cilji:
• senzibilizacija za tuji in hkrati tudi materni/prvi jezik;
• razvijanje učenčevih receptivnih, receptivno‐produktivnih in produktivnih jezikovnih zmožnosti/spretnosti;
• razvoj zmožnosti in motivacije za vseživljenjsko jezikovno učenje;
• oblikovanje posameznikove raznojezičnosti in družbene večjezičnosti.
Vir: Učni načrt za tuji jezik v 2. in 3. razredu, 2013
OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE
V prvem obdobju se tuji jezik tesno povezuje s cilji, vsebinami in dejavnostmi učencev pri drugih predmetih. Učenci spoznavajo, da je jezik, ni le sporočanjsko sredstvo, temveč je tudi sredstvo mišljenja in jezikovnega zavedanja, opazovanja jezikovne in kulturne različnosti. Pri tem razvijajo naslednje jezikovne cilje:
• poslušanje in slušno razumevanje: učenci razumejo ustrezna krajša besedna sporočila v tujem jeziku v znanih kontekstih in situacijah;
• govorno sporočanje in sporazumevanje: učenci se govorno sporazumevajo v okviru svoje (omejene) govorne zmožnosti/spretnosti;
• branje in bralno razumevanje: učenci razvijejo osnovne predopismenjevalne in opismenjevalne zmožnosti/spretnosti v tujem jeziku in osnovne veščine branja ter bralnega razumevanja;
• pisanje, pisno sporazumevanje in pisno sporočanje: učenci razvijejo osnovne predopismenjevalne in opismenjevalne spretnosti v tujem jeziku oz. osnovne veščine tvorjenja pisnega jezika;
• učenci prepišejo in zapišejo nekatere besede in povedi v tujem jeziku.
Poslušanje in slušno razumevanje
Učenci:
• razvijajo zvočno občutljivost in prepoznavajo značilnosti jezika (ritem, intonacija, izgovarjava);
• razvijajo osnovne strategije poslušanja in slušnega razumevanja (pozorno poslušanje, razumevanje navodil, jezik razreda, razumevanje glavnih idej itn.);
• prepoznavajo časovno zaporedje dogodkov, dejavnosti, procesov itn.;
• spoznavajo in razumevajo osnovno, pogosto rabljeno besedišče v skladu s predlaganimi vsebinami;
• zaznavajo nekaj preprostih, pogosto rabljenih jezikovnih struktur in sporazumevalnih funkcij (pozdravi ipd.) in spoznavajo njihovo rabo in pomene v sobesedilu; usvajajo spretnosti slušnega in vidnega razločevanja (poslušanje z gledanjem);
• spoznavajo in razumejo osnovna razmerja med glasovi in črkami in razlikujejo med izgovorom in zapisom (poslušanje z gledanjem);
• spoznavajo osnovne lastnosti krajših in preprostih govorjenih besedil;
• uzaveščajo nekatere najosnovnejše medkulturne podobnosti in razlike na primerih izvirnih besedil (npr. pesmi, izštevanke, pravljice, opisi dogajanj, procesi, navodila) in nekaterih izbranih značilnostih kultur.
Govorjenje
Glavni poudarek je na razumevanju, ki učencu omogoča razvijanje slušne podobe ciljnega jezika.
Učenci:
• uporabljajo besedišče z obravnavanih vsebinskih področij in osnovne jezikovne vzorce;
• razvijajo razumljivo in pomensko ustrezno izgovarjavo in intonacijo;
• uporabljajo osnovne vzorce socialne interakcije, nebesedno podporo v govoru (npr. mimika, kretnje), obravnavane jezikovne označevalce družbenih razmerij (pozdravi, naslavljanja) in nekatere vljudnostne dogovore (npr. zahvala, opravičilo);
• uzaveščajo osnovne medkulturne značilnosti pri govorjenju v tujem jeziku
• (podobnosti z učnim jezikom, drugimi jeziki in razlike med njimi);
• se usposabljajo za govorno sporazumevanje in sporočanje po vzorcih (govorijo, recitirajo ali pojejo primerna izvirna besedila v tujem jeziku, poimenujejo, naštevajo ob slikah, opisujejo preprostejše eksperimente in postopke, dajejo navodila ipd.);
• se v tujem jeziku odzovejo na slišano oz. prebrano;
• se preizkušajo v spontanem sporazumevanju v tujem jeziku;
• uporabljajo tuji jezik v novih situacijah in okolju.
Branje in bralno razumevanje
Branje je spretnost, ki ji bomo pri pouku tujega jezika namenili več pozornosti šele proti koncu obdobja (tretji razred).
Učenci razvijajo:
• predopismenjevalne zmožnosti (vidno razločevanje);
• svoj odnos do branja in interes za branje;
• tehniko branja (glasno berejo besede, enostavčne povedi in kratka preprosta besedila v ciljnem jeziku);
• osnovne bralne učne strategije (razumevanje posameznih besed, fraz, preprostih povedi v ciljnem jeziku; prepoznavanje določenih podatkov v besedilu).
Pisno sporočanje
Pisanje je spretnost, ki ji bomo pri pouku tujega jezika posvečali več pozornosti šele proti koncu obdobja (ob koncu tretjega razreda).
Učenci:
• spoznavajo osnovna načela za zapisovanje v tujem jeziku in razmerja med glasovi in zapisom;
• prepisujejo/zapisujejo pogosto rabljeno besedišče v povezavi z obravnavanimi vsebinami;
• spoznavajo/uzaveščajo razlike in podobnosti med pisavo ciljnega in učnega jezika (spoznavajo, da npr. v slovenščini ni določenih črk, ki jih opazijo v tujem jeziku).